BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU NAD 150 € V SLOVENIJI
0
V nakupovalni košarici nimate nobenega izdelka.

ZLATI DOTIK GENERACIJ

ZLATI DOTIK GENERACIJ

Zdi se, kot da v dobi mobilnih aplikacij in hitrega življenjskega sloga vse bolj pozabljamo na stare obrti in čudovite izdelke, ki so produkt dolgoletnih izkušenj, predanega dela in izjemne preciznosti. V Zlatarni Celje se zavedamo, da je poleg nenehne nadgradnje na področju sodobnih tehnologij in spremljanja modnih trendov pomembno ceniti zlatarsko znanje, ki potuje iz roda v rod. V čast nam je, da vam lahko predstavimo del naše strokovne ekipe - naša zlatarska mojstra Srečka Ocvirka in Dušana Gradišnika, ki sta z nami že več kot 30 let in sta v Zlatarni Celje odgovorna za izdelavo marsikaterih izjemnih kosov nakita, ter njune naslednike, mlajšo generacijo zlatarjev, Blanko, Eriko in Blaža.

  1. Kaj je bil povod za osvojeno pot do zlatarskega poklica?

    DUŠAN: Moja mama je bila zlatarka, zato sem imel že v osnovni šoli priložnost spoznati lepoto poklica, ki mi je bil tako všeč, da sem se nato odločil za šolanje za zlatarja. V ponos in veselje mi je, da je prejšnje leto v svet zlatarstva vstopila tudi moja najmlajša hči Anja, ki bo družinsko tradicijo še naprej negovala.

  2. Kako so izgledala vaša prva vajeniška leta? (šola, vajeniška doba, odnos do nadrejenih mojstrov ...)

    SREČKO: Leta 1975, ko sem svojo vajeniško pot šele začel, smo imeli zelo strogega učitelja praktičnega dela - zlatarskega mojstra Ivana Leskovška. Naučili pa smo se res veliko, saj smo morali obvladati vse faze izdelave, torej od začetka do konca. Seveda pa se je takrat vse delalo le ročno. Za mesto v razvojnem oddelku je bilo potrebno več let dokazovanja in trdega dela. To je imelo poseben status.

  3. Na kateri zlatarski izdelek ste najbolj ponosni? / Kateri je vaš najljubši projekt v zgodovini vašega delovanja?

    DUŠAN: V obdobju 37 let je bilo ogromno projektov. Sodeloval sem tudi na različnih razstavah. Najbolj mi je v spominu ostala ogrlica, za katero sem leta 1992 na mednarodni razstavi dobil prvo mesto v kategoriji art design. Najljubši projekt v zgodovini mojega delovanja pa je bila diamantna ogrlica, sestavljena iz mnogih okroglih členov in izdelana s pomočjo tedaj nove tehnologije 3D načrtovanja nakita in spajkanja z laserjem.

  4. Pa če lahko še malo podrobneje; katera vrsta (faza ali postopek) v izdelavi nakita vam predstavlja največji izziv in na koncu največje zadovoljstvo in s tem uspeh?

    DUŠAN: Vsak kos ima določene faze obdelovanja. Lepo je biti priča rasti iz zlate palice do končnega izdelka. Poseben uspeh zame pomeni odlično izpeljan končni izdelek, ki ga na podlago predhodne skice in načrta s strani oblikovalca nakita izdelam od začetka do konca, skozi zahteven proces pa mu dodam svojo zlatarsko noto. S tem zadovoljim svoja strokovna merila izdelave, vizijo oblikovalca in na koncu kupca. Na takšne izdelke sem zares ponosen.

  5. Koliko vam nakit pomeni?

    DUŠAN: Nakit ima veliko vrednost, vendar mi, kot zlatarskemu mojstru, seveda največ pomeni izdelek, pri katerem je jasno vidna visoka težavnostna stopnja izdelave.

  6. Kako vpletate nove tehnologije, kot je na primer 3D tisk, v svoje delo? Predstavljajo za vas le prednost ali tudi oviro?

    SREČKO: Nova tehnologija je zelo dobrodošla v zlatarstvu. A le pod pogojem, da vsi vpleteni poznajo vse faze dela, torej od začetka do konca. Čeprav je ročno delo pomembno, so sodobne tehnologije zlatarju v veliko pomoč, saj mu lajšajo težavnost dela in skrajšajo čas izdelave.

  7. Kako izgleda sodelovanje z drugimi člani znotraj ekipe strokovnjakov Zlatarne Celje, kot so na primer oblikovalci nakita, tehnologi, vkovalci?

    SREČKO: Vsi morajo biti povezani.

    DUŠAN: Sodelovanje je korektno. Skupaj se učimo na novih projektih in skupinsko rešujemo težave pri izdelovanju izdelkov.

  8. Kakšen je občutek, ko veste, da toliko ljudi nosi nakit, ki vsebuje vašo energijo? Prepričana sem, da ljudje še danes nosijo nakit, ki ste ga s trudom in srcem ustvarili pred mnogimi leti, v času pomembnih prelomnic vašega življenja, ko ste se poročili, imeli otroke. Vsa ta energija, ujeta v kosih zlata in srebra, je še vedno z ljudmi.

    DUŠAN: Prijeten je občutek, ko ljudje prepoznajo tvoj trud in so zadovoljni z izdelkom, ki si ga zanje ustvaril.

  9. Kako gledate na mlajšo generacijo vaših naslednikov? Vas za stroko skrbi, ali je vaše videnje prihodnosti pozitivno?

    DUŠAN: Za bodočnost zlatarstva me zaenkrat ne skrbi. Menim pa, da bi moral biti večji poudarek na učenju in vzgajanju novih zlatarjev.

  10. Vaše znanje in izkušnje so se brusile ob mnogih odličnih starih zlatarskih mojstrih. Ste takrat od njih dobili kakšen »zlati nauk«, ki vam je za vedno ostal v spominu in se ga držite še danes?

    SREČKO: Svoje znanje sem dobil od izkušenih starih mojstrov, ki so znali veliko, vendar ti včasih niso vsega povedali in pokazali. Pustili so te, da si se pošteno namučil. Verjamem pa v tale nauk: »Več kot znaš, več veljaš! Lahko ti vzamejo denar, službo, dopust in še kaj, znanja pa ti ne more vzeti nihče!«

    DUŠAN: Odlični mojstri iz moje preteklosti so mi vedno govorili, da moraš svoj poklic opravljati s srcem.

  11. Lahko na kratko opišete vzdušje nekoč in danes?

    SREČKO: Vzdušje se je zelo spremenilo. Včasih je bil zlatarski mojster zelo spoštovan, nadrejeni pa so predstavljali strah in trepet. Lahko si bil pošteno okregan že samo, če nisi koga dovolj glasno pozdravil. Ja, tako je bilo včasih. Danes pa so odnosi na bolj prijateljski ravni.

Pod budnim očesom največjih mojstrov so se izučili tudi njihovi nasledniki. Erika, Blaž in Anja bodo tradicijo izjemnega izdelovanja zlatega nakita nadaljevali. Njihov svež in strokovni pristop k tradiciji izdelave nakita ter ustvarjalnost pa nam bo pomagala zadovoljiti še tako zahtevne kupce.

  1. Kako to, da ste se odločili za poklic zlatarskega mojstra? Kdaj se je pojavila vaša fascinacija nad nakitom in njegovo izdelavo?

    BLAŽ: Že kot otroka me je navduševal medaljon okoli babičinega vratu. In že takrat sem v sebi zaznal zanimanje za to, kako je narejen in od kod je prišel. Ko sem kot otrok hodil po mestu, me je najbolj pritegnila izložba Zlatarne Celje, ki še danes stoji na istem mestu. Pripovedi o zlatarjih in njihovem delu so me vedno zanimale, tako sem že v osnovni šoli vedel, da želim tudi sam postati del te prelepe zgodbe.

    ANJA: Nad zlatarskim poklicem me je navdušil oče, ki je tudi sam zlatarski mojster. Že od majhnih nog sem opazovala, kako s srcem opravlja svoje delo in v njem resnično uživa. On je bil tisti, ki mi je poklic podrobneje predstavil in pokazal, da vključuje veliko ustvarjalnosti in izdelavo prelepih kosov. Takrat mi je postalo jasno, da nakit ni le kos, ki krasi, temveč ima poseben čar. S tem se je v meni prebudilo še večje zanimanje in spoštovanje, ki me je posledično vodilo na pot zlatarskega mojstra.

  2. Ali se bojite za svoj poklic, ste mnenja, da stroka izumira?

    ERIKA: Strahu ravno nimam. Res pa je, da mladih zlatarjev danes žal primanjkuje. A menim, da je sedaj še čas, da se izučijo za ta redek in cenjen poklic. Čez deset let se namreč lahko zgodi, da bo stroka v veliki krizi, v kolikor se ne bo nič spremenilo na področju izobraževanja mladih. Potrebno je veliko ročnih spretnosti, potrpljenja, vztrajnosti in veliko let prakse za prelevitev v zlatarskega mojstra.

  3. Kaj menite o sodobni tehnologiji, vam je pri vašem delu v pomoč?

    ANJA: Pri našem delu nam je sodobna tehnologija v veliko pomoč. Še posebej si lahko z njo pomagamo pri manjših detajlih in kosih, ki jih je na tradicionalen način izjemno težko ali skoraj nemogoče izdelati.

    ERIKA: Sodobna tehnologija dopolnjuje naše delo, saj z njeno pomočjo mnogo postopkov poenostavimo. Imejmo pa v mislih, da sodobna tehnologija težko shaja brez zlatarskega mojstra, medtem ko zlatarski mojster zmore tudi brez nje. Podaljša se le čas izdelave, kar pa je pri nakitu serijske in maloserijske proizvodnje vsekakor ključnega pomena. S pomočjo 3D tiskalnika in laserskega spajkanja lahko tako posamezni kos nakita izdelamo v nekaj urah namesto v dneh, kar pa vpliva tudi na ceno izdelka. Končna obdelava vsakega izdelka pa še vedno ostaja stvar ročnih spretnosti.